»To je edina možnost, da bo lahko Karolina praznovala tudi vse naslednje rojstne dneve, saj ji bo drugače genetska bolezen Cockaynov sindrom tipa B odvzela vse sposobnosti in na koncu tudi življenje.«

»Za najinega Viljema Julijana žal ni bilo nikakršne možnosti zdravljenja, saj je bolezen ob postavitvi diagnoze že preveč napredovala. Za Karolino pa obstaja rešitev, saj obstaja možnost, da zanjo še pravočasno razvijemo zdravilo in ji rešimo življenje.«

»Če za Karolino v najkrajšem možnem času ne bo razvito gensko zdravljenje, ji bo v naslednjih nekaj letih bolezen počasi odvzela vse sposobnosti in na koncu veliko prezgodaj tudi življenje.«

»Ni bilo vode, ni bilo nič, revščina, ležali smo kar na zemlji. Nekatere stavbe so bile požgane, nekatere porušene.«

»Mislim, da bi morala biti ženska, ker imam ženske veliko raje kot moške.«

»Živim kot Japonka, vendar so vedno obstajale rasne ovire in veliko primerov, ko nisem bila sprejeta.«

»Preplavlja me zelo velika hvaležnost, da sem danes res sprejeta kot Japonka.«

»Vem, da sem jokala. Ata so tudi tepli in potem sem rekla, da so svinje. Zaradi tega sem bila največja grešnica.«

»Vse naše želje in upi so uprti v to, da bo razvoj zdravila potekal uspešno in da bo imel srečen razplet, ob tem pa se zavedamo, da je razvoj nove genske terapije znanstveno zahteven proces in da stopamo v obsežen projekt, kjer ti nihče ne more podati dokončnega zagotovila za uspeh in razplet, kot si ga želimo. Vendar pa je ta pot za Karolino edino upanje, druge rešitve zanjo ni.«